Tof, Virant in kdo je klovn?
PREJELI SMO. Predsednik DZ Republike Slovenije dr. Gregor Virant je klovn, je ugotovil »večno in vedno kulturni« Tof, Tone Fornezzi, na prireditvi »Slovenec leta«, predvajano v najbolj gledanem nedeljskem terminu na RTV-SLO- TV1. Milan Kučan, Zoran Janković in drugi gledalci so pa kar ploskali “kulturniku” Tofu! V Sloveniji ni bilo spremembe režima, bila je samo osamosvojitev!? Tako je bila prikazana zopet slovenska zgodovina na podelitvi naziva Slovenca leta v Litiji. Ali ni vse to kultura? Upam, da »Slovenca leta« ni prenašala Evrovizija?! Ali ni rezultat naše kulture še vedno omogočeno bogatenje, plenjenje podjetij, npr. nedavno prikazan primer Tosame, na račun delavcev, vseh državljanov, petnajst let kratenja lastninskih pravic delavcev, pravice do celotne plače, volilni protiustaven zakon, ko smo volivci samo lutke, neučinkovita pravna država z dvojnimi vatli, za revne in za bogate, in druge družbene v nebo vpijoče anomalije, za katere so nekateri očitno »pravi umetniki«, so pa kulturni!? Ti politično poslovni »kulturni umetniki« so celo meceni, saj radodarno in bogato mecenirajo in cenijo »našo pravo etablirano kulturo«!? Katero kulturo, umetnost, cenite gospodje, še pravic ljudstva očitno ne! Ali se stari enoumni režim zopet utrjuje? Zopet leva »prava slovenska Eureka«?! Kultura, ki jo težko najdeš v EVROPI! Avtor: Franc Mihič [...]
[Več…]
Kolumbijski duhovnik Camilo Torres
Camilo Torres Restrepo se je rodil 03. februarja 1929 v Bogoti. Leta 1954 ga je kolumbijski kardinal Luque posvetil za duhovnika. Poleg teologije in filozofije je v Belgiji (Loeven) in v Nemčiji, kjer je bil njegov oče kolumbijski konzul v Berlinu, študiral tudi pedagogiko, sociologijo in teologijo osvoboditve. Po vrnitvi v Kolumbijo se je kmalu vključil v Nacionalno osvobodilno vojsko, kot prvo gverilo v Južni Ameriki. Njegov boj, zgled in smrt so bili za številne kristjane v Južni Ameriki preroško pričevanje, ki ga lahko strnemo v eno samo preprosto ugotovitev z izredno močno zgodovinsko razsežnostjo: kristjan more in mora biti revolucionar. V eni izmed gverilskih bitk 15. 02. 1966 so ga umorili v San Vicente de Chucuri-ju. S svojo smrtjo je dokazal, da je kristjan lahko zvest ljudstvu in evangeliju. Povsem razumljivo je, da takšnih »duhovnikov – revolucionarjev«, ki so se s puško borili proti izkoriščanju kristjanov ter za enakost in bratstvo vseh ljudi, posvetna in cerkvena oblast na vseh ravneh nista sprejemali. Foto: Wikipedia
[Več…]
Blažič: Pogovor s p. Marjanom Kokaljem (1. del: o kulturi)
Marjan Kokalj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezuit in režiser. Leta 1997 se je zaposlil na Občini Škofja Loka in tam delal tri leta. V tem času se je pripravljal na uprizoritev Škofjeloškega pasijona (1999 in 2000). Bil je tudi pobudnik ustanovitve Kulturnega društva Obok. Leta 2000 je vstopil v jezuitski red. Za Škofjeloški pasijon velja, da je ena od klasik, začetkov slovenske dramatike. Kakšen duhovni naboj pa ima sodobna slovenska dramatika? Denimo, Gregor Čušin je v desetih letih ustvaril kar nekaj monodram z versko vsebino. Res bi rekel, da je dramatika Gregorja Čušina ena boljših, ki se v novejšem času pojavlja v Sloveniji. Gregor si upa v dramski obliki prinašati vsebine, ki jih naša dramatika ni vajena. Končno imamo preko njega tudi kristjani košček dramatike za naša ušesa, dramatike, ki sega globlje v človeško dušo in jo bolj nahrani. V velikem delu ostale dramatike pa doživljam neko duhovno pohabljenost, kljub talentiranosti nekaterih umetnikov; manjka nekaj bistvenega, vse se preveč vrti v plitkem krogu na površini. Včasih vidiš v kakšni drami preblisk v globino, sicer pa te duhovne globine za slovensko dramatiko in njeno igralsko šolo ostajajo tabu. Največ teh prebliskov vidim pri Dragu Jančarju, potem pa okoli dolgo nič. Veliko je [...]
[Več…]
Muha enodnevnica?
Po volilnem večeru sem pravzaprav pričakoval, da se bomo v teh dneh spraševali o politični prihodnosti Janeza Janše. Naneslo pa je tako, da se – tudi ob nenavadnem predlogu koprskega župana – sprašujemo o tem, kam utegne pot zanesti Zorana Jankovića. Je na nacionalnem političnem prizorišču plesal le eno jesen ali se bo na njem trajneje obdržal? Velika figura Jasno je seveda, da je bila njegova izstrelitev v orbito skrajni zasilni izhod. Glede tega si oči niso kaj preveč zatiskali niti njegovi podporniki. Igra na njegovo karto je bila tvegana, kakor je povolilno dogajanje zelo jasno pokazalo. A za osrednji cilj, preprečiti vrnitev na oblast Janši, se ljudje niti zasilnih izhodov niso ustrašili. Jankoviću pa se kljub znatnemu in nepričakovanemu uspehu ni posrečilo in 28. januarja 2012 je bil za mandatarja izvoljen prav Janša. Da eni v zvezi s tem govorijo o čudežu in skoraj previdnostnem dogodku, drugi pa o prevari in kraji, pove o tej državi dovolj. In prav zaradi tega škisu iz rokava verjetno ne bo odbila zadnja ura, čeprav ga je pagat prelisičil. Predvolilni boj in relativna volilna zmaga sta namreč spremenila Jankovića v razmeroma veliko figuro na levi, primerljivo le s Kučanom in Drnovškom. Najbrž je [...]
[Več…]